Aktivnosti veteranov na Lanskem vrhu

V letu 2013 je mlajši član Armin, dal pobudo za ponovno oživitev iskanja Liperttove jame. Veterani smo takoj zagrabili za idejo, saj smo pogrešali malo več druženja, predvsem pa motiv za udejstvovanje na Lanskem vrhu, ki ga v internem žargonu imenujemo »čLanski vrh«.

Skrivnostna Lippertova jama (jamo je odkril Viljem Putick v 19. stoletju) nam še vedno ne da miru. Okrog lege in obstoja jame so se ustvarile številne teorije. V zadnjih letih smo opravili naslednje aktivnosti v iskanju te jame:

1. Kopali smo Maretovo (po vnovičnem najditelju Maretu Vogriču) jamo. Na kar nekaj akcij smo prodrli iz slabih 5 metrov vertikalnega jaška, na globino 10 metrov. Ker v jami ni prepiha in ker se zaključi v razpokah, dela nismo nadaljevali. Smo pa ustvarili kar lep plato ob jami!
2. Z znanim letalcem Lenarčičem smo se dogovorili, v enem od redkih hladnih zimskih obdobij, da je preletel področje čLanskega vrha in naredil posnetke z infrardečo kamero. Rezultat je bila močna »vroča točka« severno od Kališke ceste, ki pa je na naše veliko razočaranje predstavljala ognjišče v jurčku, kjer so lovci imeli očitno piknik.
3. Preko Doze smo začeli preiskovati perspektivna področja s pomočjo georadarskih meritev. Teh je bilo kar nekaj. Najbolj perspektivno se je kazalo na Kališki cesti, kjer se je nakazoval jamski obok blizu površja.
4. Na tej lokaciji smo ob velikem razumevanju in naklonjenosti firme Vrtina Vrbovšek naredili poskusno vrtanje. Žal se do globine 19 metrov ni pojavil večji podzemni prostor. Smo pa že upali, ko se je na približno 5 metrih pojavil hiter zdrs svedra in drugačna izplaka, vendar je bila očitno le lezika ali drugačna geološka struktura.
5. Veliko je bilo vloženega truda v brskanje po starih arhivih in zapiskih. Ekipa je bila celo v arhivu na Dunaju.
6. Redka obdobja »prave« zime s snegom in mrazom smo nekajkrat izkoristili za iskanje dihalnikov. Večjih odkritij ni bilo. So pa registrirana nekatera potencialna mesta.
7. V letošnjem letu smo imeli že 6 akcij v jami Galacijevki, ki ima zaradi specifičnega prepiha in lokacije potencialno možnost, da prodre v neznane dele podzemlja – morda tudi v Lippertovo. Razširili smo 10 metrov neprehodnega menadra in prišli v 13 metrsko brezno. Na dnu brezna se jama ponovno zoži v neprehoden meander. V meander piha. Tudi smer je obetavna saj gre v nasprotno smer kot je bližnja Najdena jama.
8. Poleg zgoraj opisanih del smo večkrat očistili Weissovo pot in uredili piknik »plac« pred Najdeno jamo. Posebno veliko dela je bilo po žledolomu v letu 2014.

Kako naprej? Ko se bo vreme stabiliziralo, bomo nadaljevali z deli v Galacijevki. Z zadnjimi georadarskimi meritvami, ki jih je izvedla Teja, smo našli novo potencialno možnost na Weissovi poti, ki nam ostane za naslednje akcije. Tudi skupina, ki dela na arhivih še ni obupala in išče morebitne nove bolj konkretne vire o Lippertovi jami.

Upamo tudi, da bi lahko izvedli akcijo s pomočjo Marka Krašovca v sifon v desnem Piparskem rovu v Najdeni jami. Tam je suho nadaljevanje, ki pa še ni bilo raziskano?

Pri vsej veliki želji, da bi našli Lippertovo jamo ali nove podzemne poti Unice, pa včasih ugotavljamo, da je kar dobro, da zadeva traja in da imamo otipljiv cilj za naše druženje. Tako kot se dostikrat sliši, da je bolj važna pot, kot pa cilj!

Sodelujoči veterani in ostali po abecedi: Andrej Baraga, Marjan Baričič, Metod Di Batista, Andrej Drevenšek – Vrtnar, Henrik in Rok Grecs, Janez Ileršič – Ile, Primož Jakopin – Klok, Marjan Juvan- Manč, Janez Kanoni – Žan,  Igor Košir – Ičo, Marko Krašovec, Janez Modrijan- Modrc, Jernej Petrovčič – Jerko, Gregor Pintar – Grega, David Senica, France Šušteršič, Marko Vogrič – Mare, Jurij Trenz.

Metod