Predavanje: “Velebit – speleološki in znanstveni izzivi”

Vabimo vas na predavanje z naslovom ” Velebit – speleološki in znanstveni izzivi”, ki bo v torek, 5.5.2015 ob 18.00 uri v Biološkem središču, Večna pot 111 (nasproti živalskega vrta). Predaval bo Dalibor Paar (Speleološko društvo Velebit, Zagrebška speleološka zveza in Komisija za speleologijo HPS, Zagreb).

Pred natančno 40 leti, 4.7.1975 so člani Speleološkega odseka PDS Velebit iz Zagreba začeli raziskovanja aktivnega ponora Bunovac (južni Velebit) in po dveh letih raziskav dosegli globino 534 m. To je bila prva jama na Hrvaškem, globlja od 500 m. Globoke jame Velebita nimajo posebnega značaja samo zaradi svoje aktivne hidrološke vloge, ampak tudi zato, ker znanstvenikom omogočajo dostop in s tem širši pogled na globoki kras Velebita. Številne speleološke ekspedicije, ki so bile še posebej intenzivne zadnjih 20 let, so omogočile odkritje najglobljih in najdaljših jam Dinarskega krasa: Lukine jame in jamskega sistema Kita Gaćešina.

Ob speleoloških raziskavah, ki vsako leto prinašajo zanimive rezultate, je bila v zadnjih petnajstih letih začeta vrsta različnih fizikalno-kemijskih, geoloških in biospeleoloških znanstvenih raziskav. Proučujejo se aktivni in paleoekološki procesi, katerih cilj je interpretacija vpliva klimatskih in drugih pogojev. Hidrogeološke raziskave masiva Velebita, morda najpomembnejšega kraškega vodonosnika Republike Hrvaške, pokazale so, da obstajajo povezave med ponornimi conami rek Like in Gacke ter priobalnimi izviri v Velebitskem kanalu. Za potrebe interpretacije hidrogeološke funkcije Velebita predstavljajo globoke jame odlično lokacijo za dostop do globoke vadozne cone, ki se nahaja v centralnem delu tega karbonatnega masiva.

Globoke jame so primerne za takšne raziskave, tako zaradi kompleksnosti, kot tudi zato, ker omogočajo transport potrebne merilne opreme na odgovarjajoče lokacije v globini. Na nekaterih lokacijah se vzpostavljajo tudi stalne merilne postaje. Tak pristop k problematiki ima prednost pred poskusnim vrtanjem ne samo zaradi cene, ampak tudi zato, ker lahko strokovnjaki z neposrednim dostopom v podzemlje dobijo popolnejšo sliko o kraškem sistemu.

Globoke jame imajo tudi izobraževalno vlogo, ker se lahko z foto in video dokumentacijo obiskovalcem narodnih parkov predstavi kraško podzemlje in pojasnijo elementi funkcioniranja kraškega sistema ter razlogi za posebno skrb glede njegove zaščite. Zato so speleologi aktivni pri postavitvi poučnih objektov, kot je na primer planirani Center za obiskovalce v Krasnu.

Vljudno vabljeni!