1. spust v Habičev pekel

Bogovi so močnejši od Pečenkota in so nam v nedeljo 24.5.2015 le naklonili približno suho napoved. Posledično se je 11 članov odpravilo na zahodno pobočje Tosca. Tla je prekrivala prib. 15 cm debela, sveža snežna oddeja, vreme je bilo oblačno in nič kaj prijetno. Do jame so najhitrejši prišli v 2.40 h.

Ker je nazadnje kamen v vhodni šaht padal 14 sekund, smo z mukami pred jamo pritovorili 275 m štrika, od tega 200 m v kosu. Razdelili smo se v tri ekipe: opremljevalno, merilno in fotografsko. Z vsemi dejavnostmi smo štartali že na vhodu. Jama se po nekaj metrih odpre v precej prostorno brezno, ki je nastalo ob ?prelomni? razpoki, ki je vidna tudi na satelitskih posnetkih. Stene so kompaktne, tako da je bilo veselje opremljati. Po 123 m pa dno … Brezno se konča z grušem zasutim dnom. Proti severu se odcepi krajši rov, ki se nato poševno spusti v nov, manjši prostor, vendar je prehod precej ozek. Vanj nismo šli.

Prib. 10m nad omenjenim podnom se v južni steni odpira okno, ki vodi v sosednje brezno. Tu velja omeniti, da je v času obiska iz jame kar močno pihalo. Prav tako je bilo v jami ogromno vode. Naslednje brezno se v dveh stopnjah konča na globini prib. 160 m. Kakšen meter nad omenjenim breznom nam je pošla 200 metrca. Od tam se vsa voda steka v mender, ki gre proti JV. Meander smo izmerili nekje do polovice, vsega skupaj je naneslo okoli 350 m poligona, od tega 191 m globine. Naprej vodi ozek prehod v podoru, ki nato pripelje v bolj prehoden meander. Meander se nato nadaljuje do večjega brezna, katerega globina se ocenjuje na kakih 40m.

Pri povratku iz jame nas je pričakalo jasno nebo in sonce. Od dežja sprano ozračje pa je postreglo s FHD pogledom na okoliške hribe. V dolini smo bili okoli 9h.