Kanin 2017

Med 28. 7. in 6. 8. se je Matica tradicionalno selila med Babanska skednja. Mešanica jamarjev, jamskih entuziastov, podpornikov in kopica otrok je poskrbela za cigansko vzdušje. Delalo se je veliko, pilo in jedlo še več.

Prvi omembe vreden rekord je Krajnčevih sedem – kar 7x je namreč obiskal svojo lansko trofejo, TA-1. V njej se je plezalo, kopalo in na sploh iskalo kakršno koli nadaljevanje. A kot se za Kanin spodobi, nas do kilometrov vodi še malce ožin.

Druga najbolj obiskana jama je bila P4. Vanjo je vstopilo kar 10 ekip. Petkrat smo se mudili na okoli 600 m globine, kjer smo v Belem cvetu splezali do okna, ki nas je popeljal v brezno, ki se zaključi s preozkim meandrom. Splezali smo še malo višje, kjer sta nas pričakala kamin in podor. Še vedno nam ni jasno, kam gre ves prepih. Jure je tu podiral globinske rekorde, Franček in Lanko pa obujala spomine na mladost. Malo nižje, tik nad Odmevom temine, smo raziskali vodni meander, ki nas je po 90 m globine pripeljal v čudne svetove. Brečasto/blatno/ostro skalovje nam tudi tu ni dalo napredka. Voda izgine v luknjo, manjšo od čelade. Očitno tu ne bo šlo v Reneja. Skupno smo raziskali 332 m poligona, od tega 185 globinskih in 88 višinskih metrov. Izvedla se je foto akcija, katere sadove še nestrpno pričakujemo. Preopremil se je Jovica Šahtič in v jamo spravilo dovolj vrvi za zimske akcije. Morebiti najbolj plodovita pa je bila naveza Kosovo-Loka-Ivančna. Anže vsako leto širi P4 na svoje gabarite in letos je začel že pri vhodu. Beki se je odločila, da bo naredila vse, da ne obupamo nad P4 in je vso ihto nad “zabavnostjo” ekipe vložila v macolanje. Lojze pa tako z nasmeškom poprime za vsako delo. Posledično Jeb več ni. SCT sekcija for the win!

Surovka je bila letos deležna manj pozornosti. Le tri ekipe so se spravile vanjo, poleg prve opremljevalne, ki je ugotovila, da smo, tako kot vsakič, pozabili kaj v jami je in kaj ni. Splezali smo kamin na -400, ki se baje odmeandrira naprej in še enega na -150, ki ne vodi nikamor. Prepih enako kot v P4 izpuhti neznano kam. Nad taborom smo pogledali (vrjetno že neštetokrat pogledane) neregistrirane K-jame in jih povezali z registriranimi jamami pod drugim imenom. Zapisniki sledijo. V eni izmed njih (Brezno na Jezercih 1 aka K-21) je bila izvedena tudi foto akcija in najdeno okostje neznanega plojkokljuna. Samooklicani strokovnjaki trdijo, da je kljunaš (ki je sicer sesalec in ne ptič, ma pustimo podrobnosti).

Izmerili smo 50 m globoko jamo, ki nam je ostala od lanskega tabora in našli tri nove jame. Od tega sta dve brezni tik ob poti, malo pod našim virom vode. Eno, dolgo 70 m in globoko cca 20 m ima kar 4 vhode. Drugo je nenadejano presenetilo s 76 m globine, kjer nam je zmanjkalo vrvi. Vidi se prostoren prehod v nov prostor, upamo na brezno. Stene so sicer močno poledenele, sumimo, da je bil vhod včasih zaprt s snežnim čepom.

Ekipa živih legend, ali – kot so se sami poimenovali – zombijev, je pod vtisom novih delov v P4 prebegnila na zvezni bivak, tam spila ves svoj in njihov alkohol in bojda rešila svet. Do konca tabora smo nato pošiljali sle z darili odpuščanja. Novomeški tabor tudi ni ubežal obisku, pri njih so največ kraljevali SCT-jevci. Mi pa smo prav tako prijazno sprejeli nekaj odposlancev: najprej Robertota, zadnjo noč pa še Poljake. Prišli so ravno na Noč Čiščenja Zalog. Po vljudni menjavi mrzlega piva za žubrovko in žlodrovko, so s polnimi usti kruhovih cmokov (izum prejšnje zime, ki bo glede na navdušenje postal stalnica) poročali o napredkih v Vilinskih galerijah. Zabava je eskalirala do neslutenih razsežnosti in nedolžne žrtve krutih napitkov še danes celijo posledice padanj v škraplje. Prijateljstvo je zagotovo iz srečanja v srečanje trdnejše!

To poletje sta zaznamovali suša in vročina. Suhe jame, suhi vodni viri, kopna melišča, dekleta zgoraj brez in nikjer nevihte, ko si jo človek zaželi. Primerjava z zapisniki izpred 50 let priča zgodbo o izginjanju ledenih čepov in “odpiranju” prej zasneženih brezen. A niti suša nas ne ustavi: na taboru se je zvrstilo kar 55 ljudi, od tega 9 otrok. 22 nas je celo vstopilo v jamo. Več sledi v Glasu podzemlja.

Špela

Fotografije si lahk o ogledate na povezavi.