Odprtje Pokljuške sezone

Po namočenem poletju, se je zopet začela zimska sezona ritja po pokljuškem podzemlju. Sekcija Pokljukarjev se je spet aktivirala in včeraj smo se kljub slabi napovedi zagnali pod Viševnik. Nekaj čez 11 smo bili pred jamo, s soncem obsijani: Špela, Aja, Nataša, Armin, Garmin in Diba.

Organizacija je bila, kot se za Trubarja spodobi, na 107%, tako da smo čez kake 3 ure že napadali ožino na -270 m. Da metanja desonderjev v meandre, na poti navzdol, sploh ne omenjam.

Ožino smo premagali, sledil je prehoden meander dolg 20 m, nato pa najprej eno brezno in zatem razširitev s še enim breznom. V zadnjega je šel tudi prepih, slišalo se je tudi kar nekaj vode, ki se steka v brezno. Razen krajših trenutkov zmedenosti, ko nismo točno vedeli kje imamo ključ, pritrdišča, osebno opremo in glavo, je vse steklo kot po blatu.

No, najprej smo napadli prvo brezno, ga poimenovali Republika, ter se ustavili kakih 40 m nižje na polici nad naslednjo stopnjo (disto je pokazal vsaj še enkrat toliko globine). Zmanjkalo je vrvi in pritrdišč.
Drugega brezna kasneje sploh merili nismo, smo pa izmerili vse ostalo. Izkupiček je točno 100 m poligona in 65 m globine.

Iz spomladansko mokrega Trubarja smo prišli po 13-ih urah. Na vhodu nas je čakala z zvezdami osvetljena Pokljuška planota. V Ljubljano smo prišli ob 4 zjutraj.