Predavanje: “Hipogena speleogeneza (primeri iz Slovenije)”

Tako imenovane >običajne< kraške jame nastajajo relativno plitvo pod gladino podzemne vode v hidrološkem sistemu, ki se napaja s površja. Voda je obogatena predvsem s talnim CO2, raztapljanje pa tako poteka v glavnem s pomočjo šibke ogljikove kisline. Kanali na ta način nastalih jam so pogosto dendritično razporejeni, z večjimi glavnimi kanali dol vodno, bolj ali manj horizontalni in imajo pogosto stenske skalne oblike značilne za relativno hiter vodni tok (npr. fasete). Kasneje so jame preoblikovane v coni nihajoče podtalnice in ne zaliti coni. Tu se izloča tudi siga, predvsem kjer so jame odprte alogenim dotokom, pa so zelo pogosti jamski fluvialni sedimenti.

Med obiskovanjem jam občasno naletimo na preplete bolj ali manj podobno velikih labirintov rovov ali izoliranih različno velikih dvoran povezanih z manjšimi kanali oziroma prehodi. Čeprav so lahko tudi taki kanali bolj ali manj horizontalni, pa je pogosto težko govoriti o prevladujoči dimenziji, nekatere jame pa so celo izraziteje vertikalno orientirane in vezane predvsem na tektonske razpoke in prelome. Med stenskimi skalnimi oblikami ni tistih značilnih za hiter navzdol tekoči vodni tok, temveč gre za oblike, ki kažejo na počasen dvigajoči se vodni tok. Med take oblike štejemo dovodne in stenske kanale, različne stropne kupole in niše, kanale s slepimi zaključki…. Ker so v pogojih hipogene speleogeneze lahko praktično vse razpoložljive razpoke povečane do neke primerljive velikosti so pogosto sosednji rovi združeni, tako da opazujemo med njimi samo še mostove, pogosti so rovi s prerezi ključavnic ali pol kanali, ostri zavoji kanalov, ponekod pa je zaradi gostote kanalov kamnina med njimi lahko celo porušena. V zgornjih delih jam so značilni tako imenovani odvodni kanali, ki se kažejo pogosto v strmih kanalih s sferičnimi in eliptičnimi prerezi. Ker so vsaj v začetnih fazah dviga nad gladino podzemne vode take jame relativno globoko pod površjem pogosto niso zasigane in ne vsebujejo večjih količin alohtonih jamskih sedimentov Nekatere jamske stene so obdane s hidrotermalnimi freatičnimi, pogosto zelo velikimi, kalcitnimi kristali. Hipogene jame so običajno razvite v karbonatnih kamninah, ki so ali so bile spodaj in zgoraj omejene z nekarbonatnimi kamninami.

Hipogene jame nastajajo bolj ali manj globoko pod gladino podtalnice, ki je pogosto vsaj v prvih fazah razvoja jam arteška in jame pa nimajo jasne genetske povezave z nekim kraškim površjem. Pogosto je kemizem in temperatura vod precej drugačna od meteorne, za raztapljanje pa so odgovorne močne žveplene kisline ali pa se sprošča dodatni ogljikov dioksid za tvorbo ogljikove kisline pri procesih metamorfoze karbonatov, zorenja ogljikovodikov oziroma organske snovi…). Dodatni pospeševalci raztapljanja so tudi ohlajanje termalnih vod in/ali mešanje vod različne kemične sestave (npr. meteorne in hidrotermalne…).

Poleg teoretične osvetlitve hipogene speleogeneze, bodo v predavanju obravnavani predvsem primeri jam iz Slovenije (Jelovica, Raduha, Rovtarsko hribovje) za katere domnevamo, da so v veliki meri nastale s hipogenimi procesi. Zdi se, da nekatere med njimi predstavljajo, glede geološke razmere, ohranjenost in raznolikost jamskih oblik ter kalcitne kristale, posebnost tudi v svetovnem merilu.

Predavanje Bojana Otoničarja bo v torek, 1.3.2011, ob 18. uri v prostorih NTF na Aškerčevi cesti 12 v predavalnici P05 (v pritličju). Vstopnine ne bo.

Vabljeni!

PS: Vabilo smete posredovati komurkoli, hvaležni vam bomo.