Predavanje “Jama Oaza – stvaranje jamskog sustava Crnopac”

V torek, 14. 1. 2020 smo ob 18.00 na Oddelku za Biologijo, Večna pot 111 pripravili predavanje z naslovom:

Jama Oaza – stvaranje jamskog sustava Crnopac

Predavala je: Matea Talaja, Speleološki odsjek HPD Željezničar Zagreb

Kratek opis:

Speleološka istraživanja masiva Crnopac započela su krajem 80-ih godina prošlog stoljeća, ali su se intenzivirala pronalaskom velikih speleoloških objekata (Kita Gaćešina, Munižaba, Muda labudova). Istraživanjem najvećeg podzemnog sustava Hrvatske, jamskog sustava Kita Gaćešina-Draženova puhaljka, dugi niz godina otkrivali su se desetine kilometara podzemnih kanala. Otkrićima u jami Muda labudova 2016. godine još je jedna jama počela morfološki sličiti najvećem jamskom sustavu i golicati maštu speleologa. Otkrićem jame Oaza 2015. godine istraživanja su se usmjerila i prema novom objektu koji je puno brže počeo sličiti na najveće jame Crnopca. Intenzivnim istraživanjima u zadnje tri godine, jama Oaza prešla je 3 kilometra te se približila Mudima labudovima i Kiti Gaćešini-Draženovoj puhaljci. Na istraživanjima u kolovozu 2019. godine ostvario se san hrvatskih speleologa, koji dugi niz godina pokušavaju pronaći spoj dubokih jama na masivu Crnopc – jama Oaza spojila se s Kitom Gaćešinom-Draženovom puhaljkom. Time je stvoren Jamski sustav Crnopac dug preko 42 km i dubok 797 m. Zbog impresivne duljine prvi je put objekt iz Hrvatske našao svoje mjesto među 100 najduljih objekata, točnije, 88. mjesto.
Jamarske raziskave masiva Crnopac so se začele že konec 80-tih let preteklega stoletja, vendar so se okrepile šele po odkritju velikih jamskih objektov (Kita Gaćešina, Munižaba, Muda labudova) na tem območju. Med raziskovanjem največjega jamskega sistema Hrvaške Kita Gaćešina – Draženova puhaljka se je v mnogih letih odkrilo na desetine kilometrov podzemnih rovov. Odkritja v breznu Muda labudova v letu 2016 so pokazala morfološke podobnosti z največjim sistemom in s tem dodatno razburkala jamarsko domišljijo. Po odkritju brezna Oaza leta 2015 so se raziskave usmerile v to jamo, ki je hitro pokazala veliko podobnost z največjimi jamam tega območja. Intenzivna raziskovanja brezna Oaza v zadnjih treh letih so podaljšale to jamo preko 3 kilometre in jo približale jami Muda labudova in sistemu Kita Gaćešina – Draženova puhaljca. Med raziskavami v avgustu 2019 so se izpolnile sanje hrvaških jamarjev, ki so vrsto let poskušali povezati globoke jame masiva Crnopac: brezno Oaza se je povezalo s sistemom Kita Gaćešina – Draženova puhaljka. S tem je nastal jamski sistem Crnopac, ki je dolg preko 42 km in globok 797 m. Zaradi impresivne dolžine se je prvič zgodilo, da je hrvaški jamski objekt prišel na lestvico 100 najdaljših na svetu – natančneje na 88. mesto.

Še povezava na objavo na Facebooku.