Renejevo brezno 2014

Prejšnji teden (od 28.10 do 2.11.2014) je bila izvedena meddruštvena jamarska odprava v organizaciji Društva za raziskovanje jam Ljubljana v 1250m globoko Renejevo brezno. V času odprave se je jamski potapljač Simon Burja (DZRJ Simon Robič Domžale) v končnem sifonu, ki zapira nadaljevanje jame, potopil 82m globoko, kar za potop na taki globini (1250m globoko pod površjem) predstavlja izjemen dosežek. Jama je tako postala druga najgloblja jama v Sloveniji, hkrati pa je plezalna ekipa našla obetavne višje ležeče suhe rove, ki bodo v bodočnosti omogočili nove raziskave.

Brezno so leta 1998 odkrili jamarji DZRJL, kaninski kolektor 2005, sklepni sifon pa 2006. Ta se nahaja na globini 1240 m. V končni sifon se je novembra 2011 potopil Matt Covington in ga raziskal v dolžini 30 m ter globini -10 m. Izhod na gladino v enega izmed podvodnih navpičnih kaminov se ni kazal kot verjetno nadaljevanje vodnega toka. Eden izmed ciljev sedanjih raziskav je bil zato vnovičen potop v sklepni sifon, ki ga je izvrstno opravil Simon Burja (DZRJSRD), in pa plezanje v kamine in fosilne galerije končnega dela jame.

V naslednjih letih se je veliko delalo na organizaciji ponovitve potopa, vendar so vsaj 3 akcije splavale po vodi oz. snegu (močne padavine v rezerviranem času za potop). Vseeno si je avgusta 2012 Simon Burja uspel ogledati jamo do globine 1150 m.

Za letošnjo pozno jesen smo člani DZRJL planirali odpravo na dno brezna, kjer je bil namen najti suho nadaljevanje. Dva-tri tedne pred odpravo pa se je pojavila ideja, da bi se hkrati na dnu ponovilo potop. Ker je bila takratna ekipa premajhna za hkratno plezanje in potapljanje, želja po iskanju suhega prehoda pa še vedno prisotna, se je za transport potapljaške opreme poiskalo dodatne moči po slovenskih jamarskih društvih in klubih. Organizacijo plezanja smo prilagodili in dodali v plan še tri dodatne »potapljaške« ekipe, ki so se nabrale tekom tedna pred odhodom.

Akcija je trajala od torka 28.10., ko smo v jamo vstopili prvi jamarji in do nedelje 2.11., ko smo zadnji izstopili. Dan prej je Robert Rehar prinesel rebreather do dna Adrenaline. S poldnevnim zamikom so se 4 ekipe premikale po jami in opravljale transport težke plezalne in potapljaške opreme, skupaj s svojo hrano in bivak opremo. Prva ekipa je dno dosegla v sredo 29.10. Potapljač je prišel na dno v četrtek 29.10. ter se potopil še istega dne ob 19.30. Simon je bil v vodi skoraj uro in pol. Po poševnem sifonu se je spustil 82 m globoko in 250 m daleč. Jamo je tako poglobil na 1322 m, kar je dovolj, da je to sedaj druga najgloblja jama v Sloveniji, le za en meter pa smo zaostali za slavnim Gouffre Bergerjem. Sifon se ni zaključil, je pa z doseženo globino postal še bolj nedostopen, saj bi nadaljnji potopi zahtevali precej več napora. Dosežki takšnega potopa so se uvrščajo v sam vrh jamskega potaljanja, saj ni bilo veliko jamskih potopov na taki globini, sigurno pa ne na tako globino.

Potapljaška ekipa se je po zaključenem potopu odpravila proti površju. Ven so vsi prišli tekom sobote 1.11. Plezalna ekipa je ostala na dnu še en dan in opravila dva večja vzpona. Drugi – nekoliko manj kot 50m visoki kamin – nas je pripeljal v višje fosilne nivoje vodnega kolektorja. V smeri proti sifonu smo nato nadaljevali približno 200 m. Žal se je na polovici prehod močno razširil in spustil. Da bi nadaljevali v isti višini bi potrebovali še nekaj dodatne opreme in časa, da bi splezali kakih 15 m višje, kjer je bilo vidno nadaljevanje istega nivoja.

Zadnji smo se proti izhodu odpravili v soboto (1.11.) zjutraj in prišli na površje v nedeljo okrog 2.00 popoldne. Vmes smo spravili preostanek opreme iz kolektorja, saj je bilo ugotovljeno, da ga, skupaj s spodnjim bivakom, ob visokih vodah poplavlja. Opremo smo premestili v suhe dele zadnjih brezen.

Akcija je bila uspešna, saj smo jamo s skupnimi močmi poglobili na zavidljivo globino. Prav tako smo s pregledovanjem suhih prehodov našli možne obhode sifonskega jezera na dnu jame. Namerili smo kar nekaj novega poligona, ki je jamo še dodatno podaljšal.

Velika zahvala gre tudi zunanjim ekipam in ekipam, ki so skrbele za pomoč pri transportu v zgornjih delih jame.

Ekipa v jami:
Aleš Štrukelj (JD Rakek)
Bojan Stanek (JD Carnium Kranj)
Boštjan Vrviščar (JK Železničar)
Dejan Praprotnik (JD Carnium Kranj)
Franc Petrič (JD Carnium Kranj)
Katja Milišić (HPD Mosor)
Marin Glušević (HPD Mosor)
Matjaž Božič (DZRJ Simon Robič Domžale)
Miha Ileršič (JD Rakek)
Milan Podpečan (JD Speleo Siga Velenje)
Mitja Mršek (JD Borovnica)
Mitja Prelovšek (DZRJ Ljubljana)
Rok Stopar (JD Dimnice Koper)
Simon Burja (DZRJ Simon Robič Domžale)
Anže Oblak (DRP Škofja Loka)
Jaka Flis (DZRJ Ljubljana)
Matej Blatnik (DZRJ Ljubljana)
Matic Di Batista (DZRJ Ljubljana)
Špela Borko (DZRJ Ljubljana)
Ana Makovec (JD Borovnica)
Andrej Kristan (JD Logatec)
Karin Rutar (JSPD Tolmin)
Miha Staut (JK Železnilčar)

Zunanja ekipa:
Andrej Drevenšek (DZRJ Ljubljana)
Franc Rozman
Gregor Pintar (DZRJ Ljubljana)
Katarina Kanduč (DZRJ Ljubljana)
Marina Pintar (DZRJ Ljubljana)
Marjan Baričič (DZRJ Ljubljana)
Matej Dular (DZRJ Ljubljana)
Metod Di Batista (DZRJ Ljubljana)
Nada Pintar (DZRJ Ljubljana)
Uroš Kunaver (DZRJ Ljubljana)
Uroš Novak (DZRJ Ljubljana)