Spoznavanje narave in družbe

Predstavniki 3. b, nekateri že ponavljalci – Aja, Špela, David in Teo, smo se v času prvomajskih počitnic spoznavali z nadzemeljskimi in podzemeljskimi lepotami bivše države. Obiskali smo kraška polja; Popovo, Dabarsko, Fatničko, Dragaljsko, Grahovo ter planoti Korita in Njeguši v BiH in Črni Gori. Poleg biološkega vzorčenja jam, ki je bilo osnovno gonilo, smo učenci 3. b veliko časa posvetili tudi spoznavanju družbe. Spoznali smo celo galerijo zelo zanimivih in raznolikih likov. Začelo se je z obiskom Tončiju Rađi v dalmatinski prestolnici. Ta je mesojedi del ekipe pofutral z ribami (vem, riba ni meso ampak vseeno), a je obisk žal bil kratkega tipa, saj nas je eden izmed gostov pregnal s svojim neutrudnim prepevanjem zlajnanega in vsem znanega galebarskega komada. Nadaljevali smo pri Radetu Glušcu v Koritima. Prvi brk Republike Srpske (Slika, ki je nimamo pove več kot 1000 besed) nas je naučil, kako se rolajo pravi brezfilterni čiki in kako se lahko nažgeš še preden ura odbije deveto jutranjo. V končni fazi, saj prihajamo iz države z vodilno parolo: »Kdor do devetih ni pijan, zgubi dan«. Deževalo je do te mere, da smo naslednji dan raje preživeli v Trebinju jedoč čevape in solate s piščancem ter izpijajoč izmenjujoče se serije kav, pirov in šnopcov. Popoldan smo preživeli z Dečki iz trebinjskega društva, ki so nam ponudili domovanje v prostorih njihovega društva – Peđa, Dubravko HVALA! Jutro po tem se je začelo z legitimacijo, saj je v nočnih urah nekdo izropal sosednji bar. Tudi če smo ga mi, se zaradi obilice Vranca tega bolj slabo spomnemo. Na tržnici smo si obnovili fond volnenih nogavic, kako pak, modnim smernicam je le treba sledit, oziroma živeti z njimi. 80 letni Golub, poimenovan po »Čoveku koji je 1492 otkrio svet«, kakor on reče, nas je pospremil do Maglene jame, ki ni pustila opaziti ne kraja ne konca. Žena Anđa pa je poskrbela za ljutu kafu in tone zajebancij na temo Đavolice koja vrti duvan ko prava Crnogorka. Lipski Slobo se je od velikega sovražnika in branitelja jame ob uporabi pravih besed sprevrgel v prijatelja in pomagača ter nam nakazal pot k Miljani – Ženi s najboljom ribom. Poglobili smo svoje znanje bratskih jezikov in precej vznapredovali v teh, saj smo ob koncu poti vsak stavek bili sposobni povedati z besedami mater, govno, đubre, oca, ali katerim izmed spolovil… Za finale smo obiskali še ekipo HBSD-ja (www.hbsd.hr), ki nas je pogostila in nahranila na njihovem terenu na še eni kraški lepotici – reki Krki.
Povratek v realnost je bil težak in boleč, zato upam da se zopet vidimo v 4. b.