Trubar ima plažo
V nedeljo smo se Lojze, David, Diba in jaz odpravili na bolj leno akcijo. Šli smo seveda v Trubarja (saj zdaj ko lahko parkiraš zgoraj pri rampi je skoraj drive-in jama). Zapodili smo se v hrib in skorajda podrli rekord dostopa do jame.Plan je bil, da gre Matic kopat luknjo tik pod vhodom, ki se bo povezala z zloglasno plezarijo z dna jame (520 preplezanih višinskih metrov, samo zato da smo končali 30 m pod vhodom), mi trije pa izmerit povezavo Trubar-Platon. Pred tem pa je David skočil na delovišče v Platonu, po majzl, macolo, lopatko, pajsar in vse ostalo kar se je tam nabralo. A ko je prišel ven, ni bil več navdušen nad planom. Do sedaj je prečenje opravil le Matija. In Davidu se je povezava zdela rahlo … okrogla. Idejo, naj gre pomagat Maticu je zagrabil z obema rokama.
Z Lojzetom sva tako sama odšla v Platona in pričela z merjenjem v prvi dvorani. Prva ožina, težave z distotom (to pot zaradi nestrpnih prstov) in že sva bila pri povezavi. Dejansko je ožina trenutno ne ravno primerljiva s povprečnim prerezom jamarja. Šla sem prva in ugotovila, da je to celo dobro, samo delat se moraš da si svaljek. Lojze se je sicer malo manj uspešno svaljkal, vmes pa še preklel hendija (ta ozko bremzo), saj si nisva upala kar na frej (namreč, če ne zadaneš stopov, padeš 5 m globoko). Ko sva se odsvaljkala sva malo nižje v vzporednem breznu našla mesto, kjer je Garmin izpulil kamenček in si stresel kubik šodra na izhod (ki je bil pred povezavo le eden…). To pot ni pretiraval, res je sesul ogromen kup kamenja, odprtina, ki je zazevala je bila ogromna. In res je bil praktično v Platonu že več kot leto nazaj, jama je tu povsod naluknjana. Kopanje iz zgornje strani na že opremljena brezna v Trubarju je povzročilo manjše nasipe nad vsako stopnjo, ki sva jih veselo čistila na štrike. Že tretjič sva izmerila te dele Trubarja (to pot upam, da zadnjič) in vsega skupaj od Platona do Oktanske ožine namerila 100 m poligona. Vmes je Lojze začenjal s prvimi koraki podzemeljske fotografije. Naj le rečem, da že obvlada “samo še eno nardim pa greva”.
Po kakšne treh urah dela sva bila že tik pod vhodnim breznom Trubarja. A ne duha ne sluha o D&D teamu. Zlezla sva v luknjo kjer bi morala biti – nič. Zamišljala sem si vse možne scenarije zakaj sta morala ven in pohitela na plano. In ju našla ležeč na soncu, opletajoč z jezikom, opravljajoč babe in kar je še groznega na tem svetu. Kaj sta naredila: nič. No, po njunih besedah sta opravljala herojske in nevarne podvige. V mali kamri kjer sta kopala je namreč poševno zašodrano dno. Nekje v zgornjem nivoju tal sta našla luknjico. Z vsakim izpuljenim kamenčkom se jima je pod noge usulo še nekaj drugih kamenčkov. In še več njih. Nato sta se zabavala s snemanjem zvokov, ki so sledili vsakemu premaknjenemu kamenčku (bobneč plaz iz prostora za ožino). To sta ponavljala toliko časa, dokler nista končno ugotovila, da se bosta živa zakopala. Ko so začeli kamni padati iz naključnih mest s stropa, sta si bojda skočila v naročje in zbežala. Ne vem točno ali sta bili ti dve dejanji zaporedni ali vzporedni. V jami sta bila herojskih 45 min, nato pa sta šla lovit gade (ulov dva gada s slovenskimi 10 cm med očmi). Ko sem ju nadvse resno vprašala zakaj nista šla potem še malo modificirat povezave, sta se nadvse neiskreno začudila moji presunjivi ideji, ki jima nikakor ni padla na pamet.
Še po soncu smo se odkotalili v dolino in v Leščana, kjer smo ubogemu natakarju študentu povedali da hočemo pico Trata (ki je par mesecev nazaj izginila z jedilnika, skupaj s polovico vegi ponudbe). Je rekel da to pa drug natakar ve zakaj je ni več in mu je Matic z resnim gorenjskim naglasom zabičal, da naj ga pol pa le k mizi pošlje. Drugi natakar ni prišel. Imajo pa zato na meniju očitno ogromne hamburgerje z rdečim ali črnim kruhom, ocvrte čebulne obročke in ves ostali ami kliše. Ker očitno polenta z jurčki in podobne neumnosti niso več v modi.
Prečenje bo. Zadnjič smo izmerili precednika in ko se prekopljemo na to častitljivo mero bomo najavili svečani dogodek skozenjca s pogostitvijo. Opravičila ne veljajo!
Še fotke:
https://www.facebook.com/pg/
Špela