Poletni Kanin 2020
Letošnjo selitev Matice na Kanin lahko z eno besedo opišem kot USPEH! V kaninskem podzemlju smo razgrajali kar dva tedna, med 25. 7. in 9. 8.
Predigra v prvem tednu se je zgodila zaradi bioloških poslov (pobiranje vzorcev za projekt Teatime for Science), ki so bili vzpodbuda za štiridnevno akcijo v P4. Hkrati smo imeli namen napasti kaninske globine skozi nižji vhod, sistem Brezno pod Velbom – Češka jama. A oba vhoda sta bila zaprta s snežnim čepom! Še dobro da smo imeli rezervo v obliki 250 gps točk (dihalniki slikani z dronom, orto-foto zanimivosti, lidar). V P4 smo se na skrajnem JV jame končno prebili do novega brezna, ki obeta prehod mimo prečnega preloma naprej proti dolini. Prav tako smo skorajda dosegli karfiole na stropu kamina v južnem odcepu. Sistem Renejevo Brezno – P4 je tako danes dolg 12.230 m. Pregledovanje terena je rezultiralo v kar 40 izmerjenih novih jamah in še vsaj ducat neraziskanih. Najboljše je, da nismo samo “štepali čurk”: kar nekaj jih je globokih okrog 70 m. Najboljše odkritje tabora pa je bila kar prva izmed gps točk, v katero smo pomolili nos: slabih 5 min od tabora se na travnatem kuclju nahaja vhod v jamo z delovnim imenom LJ29. Že takoj za vhodnim meandrom smo “padli” v lepa sprana brezna, ki so nas popeljala vse do globine 430 metrov! Ne le to, jama ima nebroj odcepov, namerili smo 950 m poligona. Zadnji dan smo obstali nad deviškimi brezni na globini 200 m, s potočkom in prepihom. Jesenske akcije bodo. Poleg tega smo opremili in pregledali brezno Galazki, ki je bilo raziskano v 90-ih letih in je zanimivo zaradi svoje lege in prepiha. Ugotovili smo, da prepih izgine v preozek meander na dnu. Ker je LJ29 zahteval vedno več vrvi, smo Galazke prepustili prihodnosti.
Poleg jamskega je bilo pestro tudi družabno življenje. Beseda tedna je bila flodranje, kmalu nismo bili zmožni izgovoriti stavka brez nje. Tudi dež nas ni ustavil, raje smo kuhinjsko tendo razširili še čez shrambo in si naredili bazen s pogledom na Jadran. Večerne radosti so se večkrat zavlekle (pre)daleč v noč. Na zadnji večer so se nam že tradicionalno pridružili tudi Poljaki, catering izpod magičnih prstov kuharskih iznajdljivcev je bil za v anale. Ne smem pozabiti na mobilno enoto Veteranov, ki so na nivoju poskrbeli za napitke in dobrote. Pa tudi za uravnovešenje starostne strukture: najmlajši član na Kaninu je bil star 5 let, najstarejši pa kar 82.
Po 14 dneh smo na pol divji prikorakali v nabito poln Bovec in raje kot gostilno okupirali obalo Soče. Pice in nazdravljanje na prostem so letošnji hit poletja.
Več pa lahko preberete v Glasu podzemlja 2021.
Za Matico zapisala Špela