Pomladno Robidišče 2022
Uvodnik v prepis dnevnika prvomajskega tabora 2023. Celoten prispevek lahko preberete v Glasu podzemlja 2023.
Prvomajski tabor 2022 smo preživeli v ogradi z ovcami v najbolj zahodni vasi v Sloveniji. Sama mikrolokacija tabora je bila ravno dovolj odmaknjena od turističnega vrveža in z lepim pogledom na greben Stola, ki je skupno dolg 35 kilometrov, od tega se jih deset nahaja v Italiji. Ovce v ogradi so se nas bale, celo tako zelo, da so nekega jutra pobegnile in šle raziskovat naravo. Smo jih iskali, a našli le trnje. Na srečo so bile dovolj pametne, da so se po manj kot enem dnevu same vrnile k lastniku.
Območje okoli Robidišča (Sleme, Beli vrh) je bilo pred našim terenskim pohajkovanjem bolj slabo raziskano, kot prikazuje spodnja slika. Katastrske številke jam pod 10000 na omenjenem območju predstavljajo stare jame z zgrešeno lego. Grozd jam s katastrsko številko okoli 14000 pa so Rakovške jame, ki so jih oddali ravno s pravo časovnico, da na terenu nismo imeli posodobljene baze. Vsaka šola je za nekaj dobra, sedaj vemo, da se splača oddajati katastrsko gradivo tudi v prvi polovici leta, saj to znatno zmanjša možnost podvojene registracije jam. Seveda pomaga tudi ažurna oddaja novo izmerjenih jam v tekočem letu!
Spodnja slika prikazuje stanje speleoloških raziskav po prvomajskem taboru DZRJL, karta je že na prvi pogled videti bolj polna. Na območju Robidišča smo izmerili 21 jam, od tega nam je IZRK priznal 17 novih jam. Največji raziskovalni presežek predstavlja Krivopeta jama, kat. št. 14717, ki ima v tem glasilu tudi ločen članek. Izpostaviti pa velja tudi jamo, ki so ji raziskovalci zaradi oblike rovov nadeli ime Štorklja, kat. št. 14715. Dolžina jame je 210 metrov in globina 83 metrov, premore pa tudi 40-metrsko brezno s premerom več kot deset metrov, v katerem se jamar počuti kot v visokogorski tisočmetrci.
Levo: Raziskane jame na območju Robidišča pred našim prvomajskim taborom 2022. Sredina: po našem prvomajskem taboru 2022, rumena črta prikazuje državno mejo SLO-ITA. Desno: Okvirno prehojene poti posamezne raziskovalne ekipe na prvomajskem taboru 2022. Večina gpx sledi je naloženih tudi na eKataster (podrobna karta > gpx sledi).
Ob štancanju čurk nismo pozabili niti na starejše jame, tako smo uspešno identificirali in ponovno izmerili Jamo za skalco, kat. št. 5221 in Tonkovo jamo v Malem dolu, kat. št. 5220. Misterij še vedno ostaja lokacija jame Bezen, kat. št. 5621. Bezna kljub večkratnem iskanju nismo našli. Glede na koordinate, podane v zapisniku prvopristopnikov, naj bi se jama nahajala 200 metrov zahodno od državne meje, torej v Italiji. Najverjetneje gre za napako, saj se ob registraciji jame leta 1984 ni bilo možno sprehajati v Italijo. Kataster je kasneje jamo prestavil na južni del Velikega dola (poimenovanje glede na TTN) južno od Robidišča. Popravljena lokacija pa najverjetneje ni točna, saj v opisu prvopristopnikov piše, da se jama nahaja v bukovem gozdu, trenutna lokacija pa je na robu jase, ki se počasi zarašča.
V bližini naselja smo naleteli tudi na dve onesnaženi jami, ki smo ju registrirali. Zaradi številčne ekipe nam je eno od njih s pomočjo domačinov uspelo tudi delno očistiti. Pri raziskavah terena smo seveda skušali biti tudi čim bolj učinkoviti, celotne raziskave smo tako nastavili centralno planersko. Zaželeno je bilo, da vsaj en član posamezne ekipe vleče GPS sled. Tako smo lažje zagotavljali sledljivost že pregledanega terena, pri tem pa je nastala karta spodaj desno. Na karti seveda niso prikazane vse prehojene poti, saj se vedno najdejo uporniki, pa tudi člani posamezne ekipe so se na zanimivih terenih porazdelili po formaciji strelcev. Glede na videno se velik potencial pri nadaljnji digitalizaciji nakazuje pri čipiranju vseh članov pešijade tekom posameznega tabora. Ker pa je naš predsednik vizionar, je vse to že predvidel. Tako je na posodobljenem eKatastru že na voljo algoritem za real-time sledenje jamarjem ob pregledovanju terena :).