Pomladna Jezerina 2009
Najbolj neučakani od nas so se že v četrtek zbrali v stari opekarni v Jezerini, kjer smo si uredili začasno prebivališče. Nočne strahove je v zgodnjem jutru naslednjega dne pregnalo sonce in preostanek ekipe.
Preostanek dneva smo preživeli med bukovjem in borovci v okolici Golca. Začetno navdušenje nad močno zakraselim površjem je nekoliko upadlo po neuspešnem dopoldanskemu preiskovanju vrtač, ki so s svojo globino, strmimi in pogosto skalnatimi stenami obetale veliko, postregle pa le z razočaranjem. Več sreče smo imeli popoldne ob preiskovanju drugega koščka okolice – Solin. Še bolj razgibano območje je takoj postreglo z nekaj sumljivih lukenj in ob naraščajoči iskalni vnemi smo čedalje bolj navdušeno kričali po gozdu. S terena nas je končno pregnala nevihta – nekatere kar v jaške ob cesti. Za naslednji dan smo tako imeli ogledanih kar nekaj sumljivih lukenj, Riko in Rok ter Grega in Marina pa so že tudi raziskali in zrisali prve nove jame. Večerne aktivnosti so ponujale ogled Ponikev v Jezerini, kuhanje večerje ter druženje ob tabornem ognju ob troglasnem regljanju žab.
Še zadnje zaspance so na sobotno jutro iz spalk dvignili lovski streli v okolici opekarne, nato pa smo se ponovno odpravili na območje Solin. Opogumljeni po skorajšnjih uspehih prejšnjega dne smo se zagnali v najzanimivejša področja in preiskovanje najdb prejšnjega dne. Komaj sta se Tomaž in Matic spustila v brezno, ki ga je prejšnji dan odkril Matija, smo že vriskali ob najdbi novega, še večjega brezna. Med škrapljami je zevala na pogled precej strašna črnina, za katero se je skrivala skoraj 20 m dolga jama.
Pa zopet smo komaj prilezli iz te, ko je Riko našel novo jamo na dnu strme vrtače. Po malici nas je spet nekoliko osvežil dež. Našo vztrajnost je nato nagradil Riko še z dvema jamama – z lepo, a nekoliko kratko jamo, ter nepričakovano večjo meandrasto jamo, ki se je skrivala tik ob cesti. Novo grmenje nas je pregnalo domov in z raziskovanjem smo za ta dan končali.
Zdesetkana ekipa je vztrajala z raziskovanjem še v nedeljo, ko so se odpravili na območje proti Račicam. V duhu vedno boljših najdb so naleteli na skoraj 40 m dolgo jamo, in poskrbeli za nemiren spanec mnogih jamarjev našega društva, dokler se ponovno ne odpravimo tja.
Letošnjega tabora smo se udeležili: Aleksandra, Bojana, Grega, Marina, Matija, Nataša, Tomaž, Matic, Rok, Riko, Marjan, Stanka in Luka. Obiskali pa so nas tudi Tomac, Darja in Blaž.