2020 – Suhadolca

Dinamika minulega leta, narekovana s številkami okuženih s koronavirusom, je močno prizadela tudi dogajanja v jamarski srenji. Zaradi omejitev medobčinskega gibanja in policijske ure je bilo število ekskurzij ponekod zdesetkano, predavanja pa so se premestila na spletne platforme. Prav zaradi koronavirusa smo podelitev nagrade Viljema Puticka, nagrade za največji prispevek slovenskemu jamarstvu v preteklem letu, bili primorani premestiti v epidemiološko bolj ugodne čase. Namesto marca smo dogodek organizirali v sredini junija, predavalnico Oddelka za biologijo smo nadomestili z vrtom Oddelka za gozdarstvo BF, zaradi česa smo jim še posebej hvaležni.

Na razpis so prispele tri prijave, in sicer:

Jamarski klub Borovnica/Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč Postojna/ Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina – združena prijava treh klubov je vsebovala novosti, vezane na raziskave v Predjamskemu sistemu (kat. št. 734), v katerem so v letu 2020 raziskali in dokumentirali nekaj manj kot tri kilometre novoodkritih rovov. S tem so celoten sistem podaljšali na slabih 17 kilometrov. Posebej je treba poudariti raziskovanje v rovu, posvečenemu tragično preminulemu Marjanu Vilharju, katerega dolžina znaša dva kilometra.

Jamarski klub Borovnica — Pod vodstvom Mitje Mrška in s pomočjo, med drugimi, članov našega društva, so Borovničani pokazali, da se vztrajno delo še kako izplača. Letos so raziskali in namerili novih 600 metrov jame. Z novimi meritvami je brezno Hudi Vršič (kat. št. 6050) prešlo sedem kilometrov dolžine, sam Rombonski sistem, ki poleg omenjenega brezna vsebuje še Črnelsko brezno (kat. št. 6040), J4 (sinonima Abbiso pa’e volpe ter Kruh in Lisica, kat. št. 6052), Korovo (kat. št. 2643) in Gulliverja (kat. št. 8124), pa je dosegel polmaratonsko dolžino.

Skupina potapljačev, ki je oddala prijavo v imenu Jamarskega društva Rakek, nam je odstrla pogled na raziskovanju dolgo znane jame Suhadolca (kat. št. 280). Jama je bila prvič raziskana v poznih 60-ih letih, a le do prvega jezera, od vhoda oddaljenega le nekaj sto metrov. V desetletjih so se raziskovalci z napredkom tehnike prebijali vse globlje v potopljeno drobovje Javornikov in se leta 2004 ustavili na 1000 metrih dolžine. Po skoraj dveh desetletjih je skupina potapljačev znova raziskala ter, z uporabo novih merilnih tehnik, dokumentirala jamo v skupni dolžini dveh kilometrov in tako ustvarila najdaljši sifon v Sloveniji.

Četudi ne vodimo natančne statistike, se z leti ustvarja vtis, da se dolžina jam, ki se potegujejo za nagrado, povečuje. Nekatere od prijavljenih, kot so na primer Hudi Vršič ali Sistem Migovec, so bile tudi večkrat prijavljene na razpis, ali večkratni prejemniki nagrade. Spet druge so enkratna odkritja na omejenem področju, ali pa močno odstopajo po načinu raziskovanja. Prav zato je petčlanska komisija po dolgem in na trenutke mukotrpnem premisleku nagrado podelila JD Rakek, saj so v raziskovanju Suhadolce prepoznali izjemnost tako truda in doseženih rezultatov, kot tudi predstavljene dokumentacije.

Prejemnik nagrade, JD Rakek, je tako ob laskavem naslovu prejel tudi kipec Viljema Puticka (keramični izdelek Nataše Prestor) ter denarno nagrado v vrednosti 1000 EUR, ki jo že vrsto let sponzorira podjetje Treking Šport d.o.o. Komisijo za podelitev nagrade je poleg že znanih obrazov (Miha Rukše – JKNM, Bojan Otoničar – IZRK, Uroš Herlec – NTF ter Franci Gabrovšek – IZRK/ DZRJL), prvič oblikovala tudi raziskovalka, in sicer Jana Čarga – JSPDT.