Prvih 100 let

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana ali na kratko DZRJL bo 12. maja 2010 praznovalo stoto obletnico od ustanovitve. To ni majhen jubilej, še posebej ne za prostovoljno jamarsko društvo v katerem jamarji in jamarke že sto let raziskujemo in varujemo jame ter izobražujemo nove rodove jamarjev za varno raziskovanje. To je dediščina, na katero smo ponosni, in jo bomo ohranjali še naprej.

Svet se je v sto letih korenito spremenil, prišle in odšle so države, zvrstile so se generacije jamarjev, jame in članski duh, brez katerega ne bi uspeli, pa so ostali. Ljubljana je stalnica v imenu društva in sedež društva, čeprav je vez med mestom in društvom morda prešibka glede na vlogo in pomen, ki ga je imelo v stoletju obstoja. V njem se je povezovala meščanska in intelektualna elita, ki je spoznavala neznani svet kraškega podzemlja in se zavedala pomena jam kot naravne dediščine in kakovostnega preživljanja prostega časa v naravi. DZRJL je tako vseskozi meščansko društvo, saj je bilo njegov soustanovitelj tedanje muzejsko društvo.

Prvi predsednik društva je bil kranjski deželni predsednik Theodor Schwarz von Karsten, podpredsednik društva pa je bil tedanji ravnatelj deželnega muzeja Josip Mantuani (od 1909 do 1924 direktor Narodnega muzeja v Ljubljani). Med obema vojnama je imelo društvo univerzitetni značaj, saj so v njem delovali predvsem vidni naravoslovci in akademiki. Po drugi svetovni vojni pa se je značaj društva vse bolj prevešal v športno raziskovalno dejavnost. V zadnjih desetletjih je za strukturo članov društva značilen visok delež študentov.

V stotih letih delovanja društva se je zvrstilo kar nekaj članov, okoli katerih so zaživele dejavnosti, katerih rezultate še danes občudujemo. Kdo bi znal ovrednotiti pomen vzgojnega dela Pavla Kunaverja, raziskovanja podzemne favne od Egona Pretnarja do Borisa Sketa, potapljanja v sifonih od bratov Ivana in Dušana Kuščerja do Antona Praprotnika, raziskovanje globokih brezen Pršivca, Kanina, Rombona, vodij tehnične skupine Tomaža Planine, razvoja katastra jam od Alfreda Šerka, Franceta Šušteršiča in Matjaža Puca do mladih ustvarjalcev e-katastra.

Delo, napori, razmišljanja članov in članic so skrita globoko pod zemljo, zavita v večno temo in vlago brezen, dvoran in ozkih pasaž. Jamarji raziskujemo svet, ki mnoge ljudi navdaja s strahom in tesnobo, zato toliko teže razumejo naše navdušenje. Ko bi vedeli, koliko lepote se naužijemo ob tem početju, koliko težkih in hkrati lepih trenutkov doživimo, kako trdna prijateljstva se sklepajo na akcijah. Društvo je kraj, kjer uresničujemo sanje, ki jih kot posamezniki ne bi zmogli. Mnogo naporov vlagamo v jamarstvo in nemalo denarja gre iz naših žepov, ko poskušamo doseči svoje ideale. In kjer je resno delo, tam so rezultati – dve »tisočmetrci« kažeta, da smo se sposobni spoprijeti z največjimi izzivi.

Bogato zgodovino in dosežke društva, predvsem pa delovanje društva bomo osvetlili iz nekoliko drugačne plati, kot zgodbo o zvestobi ideji, kot zgodbo o ljudeh in druženju, ki so jo pisali člani od znanih in pomembnih predstavnikov družbe in mesta Ljubljane do danes bolj športno usmerjene mladine. Vsi pa so se in se podajajo na pot v neznano. Druženje je tisto, kar je omogočilo, da je društvo doseglo častitljivo starost in preživelo štiri države.

Današnji čas spodbuja hitro življenje, individualizem, podjetnost, tržnost. Delati le to, kar se splača. In če pogledamo v delo društva, prizadevanja in odpovedovanja posameznikov. Ali se je splačalo? Pogled v žep pravi ne, pogled na opravljeno delo pravi glasno da.

Ob tem visokem jubileju bosta na ogled razstavi v prostorih ljubljanskega gradu in v Jakopičevem drevoredu, odvila se bo proslava in še vrsta drugih dogodkov.