90. obletnica društva
Društvo za raziskovanje jam je svojo 90. obletnico obeležilo s proslavo v Cankarjevem domu.
Udeležence sta nagovorila predsednik društva Rafko Urankar in dolgoletni član društva Peter Skoberne.
Podeljena so bile tudi nagrade članom društva in sicer Doroteji Verša za dolgoletno delo v Katastru JZS ter Frančku Gabrovšku in Francu Marušiču-Lanku za raziskave Vandime.
Marko Simić nas je s projekcijo diapozitivov popeljal skozi bogato zgodovino društva.
Več pa si lahko preberete v Glasu podzemlja letnik 2002.
Nagovor predsednika društva Rafka Urankarja:
“Devetdeset let ni majhen jubilej, še posebej ne za jamarsko društvo. Naše delo, naši napori, naša razmišljanja so skrita globoko pod zemljo. Zavita so v vecno temo in vlago brezen, dvoran in ozkih pasaž, tako kot naša oblacila so zamazana z žlahtnim jamskim blatom. Enostavno bi bilo, ce bi društvo od nas zahtevalo samo raziskovanje jam. Vendar se moramo kot del družbe karseda dejavno vklapljati v vsakodnevno življenje in upoštevati tudi fizikalne in nefizikalne zakone, ki vladajo na površju. Združiti ta dva svetova in obdržati barko na vodi devetdeset let – to je dober razlog za proslavljanje.
Jamarji raziskujemo svet, ki vecino ljudi navdaja z grozo, strahom in tesnobo. Zato toliko težje razumejo naše navdušenje. Ko bi vedeli, koliko lepote se naužijemo ob tem pocetju, koliko težkih in hkrati lepih trenutkov doživimo, kako trdna prijateljstva se sklepajo na akcijah… Še bi lahko našteval, zakaj se radi dobivamo na sestankih in nacrtujemo nove podvige. Društvo je kraj, kjer uresnicujemo sanje, ki jih kot posamezniki ne bi zmogli.
Že od vsega zacetka so se naši clani ukvarjali z raziskovanjem in dokumentiranjem jam, skrbeli za izobraževanje novih rodov jamarjev, za varno raziskovanje in tehnicni napredek. Zavedali so se obcutljivosti krasa in ga po svojih najboljših moceh skušali varovati. To je dedišcina, kateri se ne bomo odrekli, na katero smo ponosni, zato jo bomo razvijali še naprej.
Mnogo naporov vlagamo v jamarijo in nemalo denarja gre iz naših žepov, ko poskušamo doseci svoje ideale. In kjer je resno delo, tam so rezultati – dve tisocmetrci kažeta, da smo se sposobni spoprijeti z najvecjimi izzivi. Tudi v bodoce se bomo in verjemite mi, še prenekatero skrivnost bomo iztrgali kraškemu podzemlju in jo pokazali svetu.
In ce na koncu devetdeset društvenih let povzamemo v enem stavku, kot bi ga povedal Iztok Mlakar:
“…So šle vašuloštja dvje tri države,
ma ni ugasnu vgenj te ljubezni taprave…”