Čiščenje treh jam pri Grčaricah 2024
12. oktobra 2024 smo jamarji DZRJL izvedli čistilno akcijo na območju Kočevja, v sodelovanju z ZRSVN, Komunalo Ribnica in ZGS Območna enota Kočevje. Podali smo se v tri jame in skupaj nabrali okrog 7 kubičnih metrov smeti. Popolnoma smo očistili dve jami, v tretji pa so ostali ocenjeni trije kubični metri smeti.
Z akcijo smo začeli ob osmih zjutraj in se ob kontejnerju zbrali ob jutranji kavi. Želeli smo začeti z delom, vendar je neimenovan član ugotovil, da je doma pozabil škripec in pričel se je prvi večji zaplet akcije. Staknili smo glave in tuhtali, kaj zdaj. Naše tuhtanje je prekinil zvok belega mercedeza in iz avta sta med izstopila lično urejena občinarka ter vodja komunale, ki sta bila pravo nasprotje jamarjem v blatnih kombinezonih. Sledil jima je še prihod gasilskega avtomobila in dveh sester, policistke ter gasilke. Lokalne goste smo takoj izkoristili in povprašali, če ima kdo v vasi doma škripec, vendar ga niso našli, zato smo v iskanje poslali Tinkaro in Samota, ki pa sta se vrnila praznih rok.
Medtem se je izoblikovala skupina z namenom očistiti Prvoaprilsko jamo 2, vertikalno jamo 400 m stran od kontejnerja. Ekipi sta se pridružila tudi lokalca. V jami je bilo dokaj malo odpadkov, zato jo je ekipa hitro očistila in gospa občinarka je s prvim odpadkom v kontejnerju otvorila čistilno akcijo.
Medtem je druga ekipa pripravljala potrebno opremo za vertikalno Grčovsko svinjsko brezno. Matija je pripravil vrvi in pričel s čiščenjem, pridružila pa se mu je še ekipa Jureta, Ajde, Dibe in Špele. Odpadki v jami so bili večinoma klavniški odpadki in jama je imela močan vonj. Delo v njej je bilo vse prej sproščujoče in zato je ekipo zelo razveselil glas Andreja, ki je sporočal da je v sosednji vasi našel škripec. Hitro so v vreče pospravili še zadnje ostanke kož in kosti in jih s sposojenim škripcem dvignili na površje. Dve jami sta bili očiščeni v manj kot pol dneva.
Ko smo prišli iz jame se je na daleč vohalo čili, ki so ga skuhali Ariana, Samo ter Tinkara in apetit se nam je hitro povrnil. Po kosilu smo odšli do tretje jame, več kilometrov oddaljene od kontejnerja in brez traktorja. Poslali smo skupino v lov za traktorjem s prikolico in kmalu smo zaslišali, da so bili uspešni. Vmes je Diba na drevo namestil škripec in pričeli smo s čiščenjem. Ko je jamska ekipa vstopila v jamo so kmalu ugotovili, da je na dnu veliko več smeti kot smo pričakovali, a smo se jih pogumno lotili in vlekli polne vreče gospodinjskih odpadkov ter kubike zarjavele žičnate ograje.
Na akciji nas je spremljal tudi gost Ryan, ameriški jamar in potencialen Matijev doktorski študent, ki pa ni bil seznanjen s slovensko SRT tehniko in ga je Tinkara zato medtem naučila, da je lahko proti koncu akcije vstopil tudi on in tako dobil prvi okus slovenskega podzemlja (v retrospektivi mogoče onesnažena jama ni bila najboljša izbira za promocijo lepote slovenskih jam).
Po več urah borbe z odpadki je bila prikolica traktorja do vrha polna, sonce pa je zašlo za griči in zato smo se odločili, da bomo preostanek jame pustili za naslednjič. Andrej je do kontejnerja previdno pripeljal prenaložen traktor, brez da bi izgubil eno smet. Smeti iz prikolice smo s skupnimi močmi preložili iz prikolice v kontejner in ga napolnili čisto do vrha. Po koncu akcije smo traktor ter škripec vrnili lastnikom ter napadli ostanek čilija, Presetnik pa nas je spodbudil da smo končali ob petju Puticka.
Akcija je bila uspešna, saj smo popolnoma očistili dve jami ter večino tretje, skupaj pa nabrali 7 kubičnih metrov odpadkov. Med njimi so najbolj izstopali napol popit limoncello, maskara za obraz ter dve kopalni rački. Razveselila nas je starost odpadkov, saj so bili razen posameznih pločevink piva vsi iz prejšnjega tisočletja.
Pri akciji je sodelovalo je 17 Članov: Špela, Ajda, Teo, Jure, Klemen, Ariana, Andrej, Marjan, Matija, Tim, Taras, Tinkara, Samo, Primož, Diba, Darja in jaz. Ter Ryan. Od Članov sta nas obiskala še Marko in Alja.
Akcijo je financiral ZRSVN.
Zapisal: Jakob Majdič