Planina Krstenica 2022

V nedeljo, 18. septembra, smo čistili Ukno oziroma brezno na planini Krstenica. Na planini Blato smo bili še pred deveto, zbralo se nas je 15. Plus kužek. Po kaki uri do uri in pol smo prikapljali na razgledno Krstenico, zakurili v kuhinji in šli pogledat do jame. Nekateri so zagrizli v opremljanje, drugi v pametovanje, tretji v fotkanje, četrti v kuhanje… In to tako prepričljivo kuhanje, da so turisti en za drugim uletavali v stan, misleč, da je odprta koča. Cvetka je bila gospa, ki je vprašala, kje imamo smeti za bananin olupek.

Pri čiščenju smo se razdelili v eno jamsko, solo vmesno in dve površinski ekipi. Najprej so šli v jamo Jure, Teo in Dren, Pero pa je visel vmes in usmerjal vreče. Del površincev je vlekel vreče ven in jih trogal do štale, kjer bodo spravljene do transporta v dolino. Boni, Diba, Domagoj, Flis in še kdo so po klancih navzdol spektakularno matrali svoja kolena ob spremljavi težkih vreč, ki jim je bolj kot ne pomagala gravitacija. Babe smo pri štali vzpostavile sortirnico, kjer smo prelagale smeti iz kubičnih vreč v manjše. Že po parih urah smo na vprašanje “kolk še?” stalno dobivali odgovore iz jame “še pol”. Kmalu smo bili pri dveh kubikih, kolikor je bila sprva ocenjena količina smeti. Tinkara in Neja sta vmes skrbeli za instagram-PR. Okrog dveh nam je zmanjkalo vseh vreč in s Špelo sva sklicali kosilo. Aja je med tem dobila namig, kje na planini se še skrivajo vreče za smeti, tako da smo lahko nadaljevali. Malo smo premešali jamsko in površinsko ekipo in čistili še do petih, ko nam je dokončno zmanjkalo vreč (in volje, ob zavedanju, da ni šans, da končamo v enem dnevu). O tem, koliko smo potegnili ven, bi lahko razpredali, a končni konsenz in povprečna ocena je bila okrog 6 kubikov. Med smetmi nič posebnega, v glavnem je prevladovala plastika, konzerve, piksne, tekstil, kake kante za olje in bencin, nekaj steklovine itd. Zadnji, ki so bili na dnu jame, so ocenili, da smo izvlekli okrog 70% odpadkov, tako da slaba tretjina ostane za naslednjič.

Akcije ne bi bilo brez Aje, ki je dala idejo in se pozanimala o možnostih sodelovanja s TNP in AS Češnjica. Uporaba kuhinje in orodja na planini nam je prišla zelo prav, tako da vsekakor velik hvala AS Češnjica. Pri izvedbi, dogovarjanju in promociji so nam pomagali še trije sodelavci TNP. KS Stara Fužina nam je omogočila brezplačen parking.

Nekako se nam je zopet zgodilo, da kljub številčni udeležbi in delovni vnemi jame nismo uspeli do konca očistiti. A nič zato, imeli smo se lepo! Verjetno je bila to najbolj idilična lokacija čistilne akcije v zgodovini DZRJL, tako da vabljeni naslednje leto, da se prepričate 😉

Besedilo: Ester