Glas podzemlja 2004

Iz uvodnika (Matej Dular):

Spoštovano bralstvo, v rokah držite novo številko Glasu podzemlja, glasila Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Dve leti sta minili od izida zadnje številke in kaže, da je to ravno nekakšno optimalno asovno obdobje, v katerem zavzetemu uredniku uspe med lani nabrati dovolj izdelkov in med sponzorji dovolj donacij, da lahko z njimi spravi skupaj kolikor toliko spodobno glasilo. Glas podzemlja pa ni industrijski proizvod, je odsev časa in aktivnosti lanov društva in naj bi do nadaljnega izhajal na parna leta. Imate torej dovolj časa, da številko res temeljito pregledate in preberete, raje trikrat kot dvakrat. Vsebina tokratne številke je pestra in sega od uradnih, raziskovalnih, strokovnih, do bolj lahkotnih in osebno izpovednih tem. Pestra je tudi struktura piscev, ki dejansko sega od najmlajših do najstarejših (a še vedno čilih) članov. Številka vsebuje 26 prispevkov 18-ih piscev od katerih jih je skoraj polovica nežnejšega spola, tako da je v primerjavi s prejšnjo številko, ki je bila po tej plati nekoliko šibka, ženska kvota tokrat solidno izpolnjena.

In kaj konkretno je na meniju? Pravzaprav bi bilo najenostavneje, da bi vas napotil kar na kazalo na sosednji strani, vendar naj vseeno iz lepih manir vsebino v grobem povzamem tudi tu.

Kot pogrinjek vam bo najprej serviran prispevek Branke Hlad, zakaj smo z letošnjim letom postali bistveno bolj imeniten ferajn, kot smo bili do sedaj.

Potem boste namesto juhice deležni še toplih rezultatov sedimentoloških raziskav mladega geografa Mitje Prelovška.

Glavna jed bo standardna – opisi jam, nekaj načrtov, poročil s taborov in odprav, posebej nasitna pa bo tokrat priloga h glavni jedi – obsežen sestavek Primoža Jakopina o sodobni digitalni jamski fotografiji (njegovo razstavo na platnno tiskanih digitalnih jamskih fotografij, si morate vsekekor nujno ogledati ob prvi priložnosti).

Kot solato vam ponujamo nekaj biološko naravnanih prispevkov, ki jih boste namesto z rujnim vincem lahko zalili s prispevki treh mladih deklet o svojih prvih jamarskih izkušnjah.

Sladica je nekoliko difuzna, zagotovo pa vanjo spadajo prispevek Jurija Kunavra o zgodnjih raziskavah Kaninskega pogorja, prispevek Deana Pestatorja o snemanju filma o Vrtiglavici, ter kot najslajši še prispevek, ki je zmagal na nagradnem natečaju iz zadnje številke GP.

Če boste po obedu potrebovali zobotrebec, lahko ob pomoči recenzije Franka Gabrovška vlačite po zobeh program Speleoliti.

Na koncu seveda pride račun. Koliko ste dolžni? Fantje in dekleta, dolžni ste predvsem prispevke za naslednjo številko! Če ne veste, o čem bi pisali, je mogoče čas, da greste spet pozdravit kakšno jamo, pri tem pa za vsak primer upoštevajte namige, ki vam jih je v horoskopu pripravila naša šlogarica Fajdana.

Pa prijetno branje!